Aktivni otroci so uspešnejši tako v šoli kot življenju samem!
Pri tem, kako aktiven in uspešen bo njihov otrok, imajo okolje in predvsem starši zelo pomembno vlogo, ki pa se je včasih sploh ne zavedajo. Kako kot starši usmerjati otroka, mu pomagati, ga podpirati? Kaj nam boks vrne v zameno za naš trud?
Ukvarjanje z boksom ni samo odlična naložba za zdrav in aktiven način življenja, pač pa so otroci, vključeni v ta šport, zelo uspešni tudi v šoli. Boks deluje predvsem vzgojno, saj se pri njem otroci naučijo zastavljati cilje, razvijajo potrebno motivacijo in samozavest, obenem pa se naučijo medsebojne komunikacije. V boksu doživljamo zmage in poraze, vzpone in padce, naučimo se biti potrpežljivi … Boks predstavlja veliko več kot samo neko aktivnost za lažje preživljanje časa oziroma, kot nekateri radi rečejo, »samo, da ni na ulici«. Pri njem gre za premagovanje ovir, to znanje pa bokser prenese tudi na druga življenjska področja. Poleg zdravja se razvija pozitivna energija in dobro počutje, višja motivacija in želja po doseganju ciljev. Tako starši kot trener morajo otroku nuditi optimalno podporo za njegovo čim daljše in čim boljše udejstvovanje v športu. Podpirati otroka pa ne pomeni samo takrat, ko mu kot športniku ne gre – takrat je lahko že prepozno, saj je to lahko znak, da zaradi določenih faktorjev otrok počasi obupuje. Podpora je potrebna tudi takrat, ko so zadeve samoumevne, ko je motivacija na višku in ko vse zadeve tečejo gladko.
Šola in boks
»Dokler ne popraviš ocen, ne smeš na trening.« Vsakdo si izbere svoj način vzgoje in motivacije, a kljub vsemu je dobro premisliti, če je to res pravi način za izboljšanje učnega uspeha. Tak ukrep je običajno izredno kratkoročen in otroku ne privzgoji dolgoročnih delovnih navad. Predvsem z leti postane popolnoma nepomemben. V mladosti, ko je športna motivacija na višku, z njo morda dosežemo veliko, pa čeprav bi si lahko izbrali ogromno drugih metod. Nedavna študija, ki jo je izvedla American College of Sports Medicine (ACSM), je raziskovala povezavo med telesno aktivnostjo pri otrocih in njihovo akademsko uspešnostjo v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 214 srednješolskih otrok. Njeni rezultati so pokazali, da telesno aktivni otroci delujejo bolje v šoli, so bolj osredotočeni in celo kažejo manj težav pri obnašanju. Ugotovili so, da samo trikrat tedensko po pol ure ne pripelje do nikakršnih sprememb, zato je potrebno aktivnost povečati in biti fizično še bolj aktiven.
V kolikor vaš otrok ne kaže zahtev po večji telesni aktivnosti, ga spodbujajte, naj se vključi v šolsko športno dejavnost oziroma v športni klub, in sicer naj izvaja šport, ki ga ima rad. V skupinskih športih se otroci naučijo več kot v fitnesu, saj ti izboljšajo motorične sposobnosti, zvišajo samozavest in spodbujajo sodelovanje ter timsko delo. Tudi ‘nešportni’ otroci lahko izpolnijo priporočila telesne aktivnosti – z rekreacijskimi dejavnostmi, kot so kolesarjenje, plavanje, tek, ples ali igranje iger, ki zahtevajo fizično aktivnost. Glede na vse povedano je torej prepoved treninga kot vzgojni ukrep morda najslabša možna izbira. Bolje je opraviti pogovor skupaj z učiteljem, s trenerjem, staršem in z otrokom ter si zastaviti skupni cilj delovanja, določiti kratkoročne postaje in delovati skupaj.
Okolje in boks
Okolica na udejstvovanje v boksu lahko vpliva pozitivno ali negativno. To je odvisno od samega »pozicioniranja« boksa v kraju, kjer živimo. V kolikor je to šport, o katerem govorijo vsi, kjer je obisk na tekmah visok, kjer obstaja možnost kasnejšega poklicnega ukvarjanja, potem je motivacija staršev in otrok na izredno visokem nivoju. V tem primeru je otroka lažje ohraniti dlje časa na igrišču ali telovadnici. Prav obratno se dogaja, kjer v samem kraju ni večjega zanimanja in kjer so pogoji za delo slabi. Motivacija je v tem primeru kratkotrajna, dokler se otrok počuti dobro. Kje je lažje delati, je samoumevno, kljub vsemu pa se je potrebno zavedati, kaj je naš cilj. Ukvarjanje s športom ni samo zmaga in poraz, kariera in rekreacija, ulica in igrišče. Je nekaj več in prav zato je potrebno že v mladih letih storiti vse, da je motivacija za šport pri našem otroku z leti še večja. Sam trenažni proces deluje tako, da je potrebno s strani vseh udeležencev vlagati vedno več in več, zato se hitro zgodi, da nam je tega zadosti. Morda pridemo v družbo, za katero šport ne pomeni nič oziroma nas z različnimi nagovori demotivira. Po petnajstem letu se take stvari dogajajo vedno pogosteje in prav takrat bi morali biti tako starši kot trener in klub še bolj pozorni na vsak namig s strani igralca. Otrok se mora v sami športni panogi počutiti bolje kot izven nje. Treningi morajo biti zabavni in nevezani na sam rezultat tekem. Doma se je o koristi športa potrebno vedno znova pogovarjati. Ne izpostavljajte rezultata. Otroci se počutijo veliko bolje in si lažje razvijajo pozitivno samopodobo, v kolikor slišijo o svojih dobrih lastnostih.
Starši in boks
Običajno se dogaja, da starši tekme svojih otrok z leti obiskujejo manj. Morda jim s tem poveste, da ste že obupali in lahko obupa tudi on. Saj poznamo tisto – »če do sedaj ni dosegel reprezentance, je tudi nikoli ne bo«. Napačno! Vse na tem svetu deluje po principu vzora, zato bi jih morali obiskovati še bolj – ne glede na starost in učinek. Velikokrat je slišati s strani otroka »je bolje, če jih ni«. Kaj je razlog temu? Morda prevelika ambicioznost in želja staršev samih, ki želijo popraviti svoje napake iz mladosti in tako s prevelikimi pričakovanji pred tekmo ter z nerealnimi nasveti po tekmi otroku s časom jemljejo energijo. Zavedati se je potrebno, da samo 3 % otrok, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom, dosežejo vrhunsko raven. Zato je na same dosežke potrebno gledati relativno ter otrokom dopustiti, da v tej igri uživajo. Zavedajte se, da športnik postane lahko uspešen šele takrat, ko se sam odloči in izbere to pot. Kdaj se je človek zmožen za svojo prihodnost odločati sam? Eni prej, drugi kasneje. Pri petnajstih letih smo se morali odločiti, kakšen bo naš življenjski poklic – in koliko se nas je prav odločilo? To nam pove, da prave odločitve padejo lahko šele kasneje.
Obnašanje staršev pred tekmo, med njo in po njej kroji usodo otroka. Kot starši torej bodite spodbujevalec in ne trener. Postanite aktiven udeleženec športa. Pogovorite se s trenerjem in gotovo se bodo našle naloge, kjer lahko pomagate. Tako boste prisilili sebe tudi kasneje, da boste prihajali na treninge in tekme. Bodite spodbujevalec in vzor!
